Sončne elektrarne delimo v grobem na dve vrsti.

Prve so t.i. samostojne oziroma samosvoje. To so manjše sončne elektrarne, večinoma pod 20 kW, postavljene po navadi na manjših zgradbah kot so zasebne hiše, manjša gospodarska poslopja, vrtovi ipd. Te sončne elektrarne proizvajajo električno energijo predvsem za lastnikove lastne potrebe in uporabo. Pri tem se podnevi viški tiste energije, ki presega tekočo porabo, shranjujejo v posebnem akumulatorju, ki potem te shranjene viške vrača v uporabo ponoči, ko ni proizvodnje.

Druge so t.i. omrežne. To so večje sončne elektrarne, ki so nameščene na velikih površinah večinoma industrijskih in poslovnih objektov, lahko pa so to tudi samostojni, od zgradbe neodvisni solarni moduli na prostem.

Velike sončne elektrarne so povezane z velikimi investicijami in profitnim namenom. V investicijskem smislu so te elektrarne večinoma zgrajene kot sončne elektrarne na ključ. Električno energijo, popularno imenovano sončna elektrika, oddajajo v javno omrežje in jo prodajajo. Pri tem je lahko odkupna cena solarne električne energije, ki jo taka elektrarna dobavlja omrežju, tudi do petkrat višja od tiste iz običajnih virov in kot taka investitorju zagotavlja solidni profitni vir. A tudi pri tem velja pravilo, da ni vse zlato, kar se sveti, saj kot že rečeno, so odkupne cene v domeni države, poleg tega pa država trenutno subvencionira odkupno ceno samo 15 let od zagona elektrarne. Pri izračunu rentabilnosti moramo torej upoštevati, da bo elektrarna brez subvencije obratovala še naslednjih 15 let, saj je operativna kot tudi za višjo subvencijo države pri teh projektih življenjska doba sončne elektrarne 30 let.